Fantastiš dan

Za fantastiš dan je potrebno zjutraj recimo tole:

1. Tačke sem lahko po dolgem času obula v svoje nove ultrastajliš peep toe čeveljce (aja, za bejbe, balerinke so out, peep toe so in, več o tem v enem izmed naslednjih postov) brez nogavic but ofcourse in ultra poletno majico, ki se je valjala v omari zadnja dva meseca in sem jo s solzami v očeh enkrat na teden pobožala in ji obljubila, da jo kmalu peljem na sonce. Et voila.

2. V avtu vklopim radio in iz zvočnikov nekje ob gležnjih, se zaderejo Jane's Addiction in daleč najbolšejši komad na svetu "Been caught stealing", ki me je spremljal vse do parkirišča pred faksom. Poleg sem seveda pela na ves glas in se gladko požvižgala na začudene poglede ljudi na semaforjih.

Luv it.

Delo v temi

Včeraj sem se sprehodila čez 4 TV kanale, ki jih lovi moja sobna antena in tik pred ugasnitvijo ugotovila, da v nadaljevanki CSI Las Vegas ves dan v pisarnah sedijo v temi. Sklepam, da je zunaj dan, ker ko odidejo iz zatemnjenih prostorov na teren, je zunaj svetlo. Ne razumem. Kaj ne znajo dvignit rolet? Lahko pa da po terenu delajo preko dneva in v pisarnah preko noči? To je seveda strašno, ker potem glavni junaki nimajo čisto nič prostega časa.

CS investigejtorji v Sloveniji bi v takšnih delovnih razmerah že davno demonstrirali in zahtevali 298365998375 bonitet, zavarovanj, dodatkov k plači in vsaj enotedensko počitnikovanje za njih in njihovo bližnje in daljne sorodstvo v počitniški hišici v Čatežu.
Ti Američani so res čudni.

Teorija zamota

Zadevščina iz slike, zamot, mi gre tako zelo na živce, da sem sklenila, da o tem nekaj napišem. Pa so me prehiteli. Dvema modeloma je šla zadeva očitno še toliko bolj na živce in sta se odločila, da se proučevanja zamota, lotita čisto zares. In sicer ju je zanimalo, zakaj se v žepu, torbici, za mizo, v omari, v skrinji, hudičeve žice zamotajo tako zelo izvirno, da z lahkoto posekajo še najbolj podkovano idrijsko čipkarico.

Gospoda Smith in Raymer, fizika kakopak, ker kdo drug bi šel kaj takega raziskovat, prvi profesor fizike na kalifornijski univerzi in drugi njegov pomočnik aka PhD student, ki si je ob predstavitvi programa raziskovalne skupine, najverjetneje mislil, zakaj sem že vpisal MRja (obširne odgovore o smislu življenja underpaid doktorandov nazorno opisuje tale link) in na mojem CVju bo tole izgledalo res super. Zadeve sta se lotila s precejšnjo vnemo in izsledke raziskave objavila tudi v PNASu, ki pa ni revija od muh. Ugotovila sta, da daljša je žica v škatli, ki sta jo uporabljaja namesto žepa/torbice itd., večja je verjetnost, da se bo zamotala ob premetavanju. Skratka dneve sta preživljala tako, da sta različne dolžine žic zapirala v škatle in jih premetavala, najverjetneje jih je premetaval pomočnik in se med tem, kot že večkrat poprej, spraševal, zakaj že je vpisal MRja. Da jima (mu) ne bi bilo potrebno škatle več tresti, sta na koncu razvila program, ki je simuliral dogodke v škatli. Superca. To pomeni, da lahko tak program tudi nabavite in izveste, kaj se bo z vašo žico dogajalo v torbici. Zelo zabavno in poučno.

Kako se te žice odmota, seveda ne pove nihče, tudi onadva tega nista povedala, brezveznika. Moje žice so zaradi zamotov zato for good okrašene z nekaj vozli.

In ker vem, da vas je večina zelo marljvih, sem vam seveda pripela še video, kako žico lahko lično ovijate okoli prstov. Jaz je sigurno ne bom. Predolgo traja.


Keep Headphone Wires From Getting Tangled - The most popular videos are here

He Man

Včeraj sem zaradi od čebele povzročenega pasjega angioedema (otekline po domače), ob 14h, ko ponavadi še pridno drajsam tla laboratorija, končala doma. Pes je dobil tableto, leden obkladek in riž z jajčkom, jaz pa sem s paštico na kolenih, obsedela pred TVjem in si na SLO 1 ogledala po dolgem, dolgem času risanko He-Man.

Risanka He-Man je bila daleč najbolšejša risanka mojega otroštva in z bratranom sva bila v tistem času prava hemanoholika. V smrtni tišini, ki sva jo ob gledanju zahtevala, sva dnevno pogledala vsaj tri He-Man risanke na treh različnih nemških kanalih. Najina obsesija je prerasla tudi do te mere, da sva z mizerno žepnino, kupila vse figurice iz risanke, tudi premikajočega se pajka Skeletorja in nato uprizarjala bitke Barbike Vs He-Man and Co. Superca.

Seveda risanka iz otroštva tokrat še zdaleč ni imela enakega učinka kot takrat, ker že v prvi rundi nisem mogla mimo imena He-Man. Zakaj He-Man? Kaj morda obstaja kje kakšen She-Man, ako pozabimo na vzhodnonemške metalke kladiva in brkate metalke?

Naslednja stvar, ki me je zbodla v oči, je bil He-Manov imidž. Mož je poln kortikosteroidov, postrižen na princ Valiant frizuro, but ofcourse blond s črnimi obrvmi. Nosi tudi hot pantse, ki znajo nasprotnika na trenutke spraviti v precej neugoden položaj, si mislim, kar pa je tudi zelo uporabna borbena tehnika.

Kot tretje model jaha tigra, odetega v oklep s priročnim sedlom na hrbtu. Kaj je narobe s konji se vprašam? Kamelami? Borci za živali bi se danes, najverjetneje odeti v tigrove kostume s sedlom na hrbtu, privezovali na avtomobile ustvarjalcev risanke.

Hvala bogu, da sva kljub bizarnosti risanke, ki je krojila najino otroško domišljijo, z bratranom vseeno uspela zrasti v tako zelo normalna in inteligentna človeka, z izredno izpiljenim smislom za stil in estetiko.:)