ponedeljek, 12. januar 2009

Zebe me do kosti


Danes in včeraj me je dvakrat zazeblo do kosti. Kako vem? Ker se nisem in nisem mogla odzebst, kljub 3869386 puloverjem, ki sem jih navlekla nase.

Sklepam, da če te zazebe do kosti, se lahko odzebeš samo tako, da se tudi segreješ do kosti. In to s puloverji več kot očitno ne gre. Tut s kaloriferjem ne gre. To vem zato, ker sem sedela pred njim pol ure. Tut s čajem ne gre. Segrelo me je samo po grlu, ko pa sem ga spila, me je še naprej zeblo. Pod toplo vodo pa nisem upala, ker sem se bala slečt 3869386 puloverjev.

Na koncu sem se zavila v deke in trpela, šla spat in zjutraj končno pod tuš.
In potem je bilo toplo.
Seveda sem vse skupaj takoj uničila, ko sem peljala Dvojko ven in si oblekla tanek lep plašček in se jovo na novo premrazila do kosti.

Ta mraz naj se gre solit. Mi gre grozljivo na živce.

četrtek, 8. januar 2009

Žur za lahko noč in Dvojka za dobro jutro


Moji novi sosedi so študenti. Morda samo študent, ali pa študenta. Nevermind. Bistvo je, da imajo žure. Veliko žurov. Superca. Žuri trajajo do poznih nočnih ur, med tednom batefkors. Mislim, da sem slišala tudi pogovarjanje v štajerskem jeziku. Slišala pa zato, ker so v starih blokih stene tanke kot papir in ko imajo sosedi žur, je čisto vseeno ali je žur v moji sobi ali pri njih. Glasnost je enaka.

Razmišljala sem o metodah utišanja. Udrihanje z metlo po stropu. Nimam metle, samo malo metlico, s katero bi lahko sproducirala le lahno potrkavanje. Druga varianta je zvonenje na vrata. Nah, to ne bo šlo, ker to pomeni, da bi se mogla oblečt in obut in se pogovarjat. In ker so med njimi Štajerci, to pomeni tudi pogovarjanje v tujem jeziku.

In potem sem se spomnila. Žur do poznih ur -> dolgo spanje zjutraj.
Jaz in Dvojka med tednom dolgo ne spiva, ker moram jaz v službo, Dvojka pa po pasjih opravkih in med pasje opravke spada lajanje na vse kar se premika mimo vrat in mimo balkona. In ker so stene tanke kot papir, to pomeni, da imajo študenti zjutraj težave s spanjem, ker imajo lajajočo Dvojko v spalnici.

Porihtano.

1:1 suckers and a damn good morning to you too.

petek, 2. januar 2009

Novoletne bruhotine


Novoletne bruhotine so logično nadaljevanje božičnih bruhotin. Govorim o stršn prisrčnih čestitkah. Ob novem letu jih ljudje pošiljajo preko smsjev. Meni že ne. Ker me najbrž takšen tip ljudi ne mara, ali pa sem jih črtala iz friend liste (tnx god). Pa se jih je nekaj vseeno odločilo, da mi čestita. Med njimi tudi nekaj tistih, ki jih že leta nimam več v imeniku. Oni me začuda še imajo. Aja, in tudi eno leto o njih ni bilo ne duha, ne sluha.

Ampak to niso prave bruhotine.

Bruhotine so čestitke tega tipa. Z Moni sva jo izbrali za zmagovalko bruh čestitk leta 2008 (naj omenim, da Moni sploh ne ve kdo je Rok z družino - avtor te prisrčnosti). Gre pa takole:

"Sreče se ne da prijeti in ne videti, le v srcu jo nosimo in čutimo. Zato naj bodo v letu, ki prihaja, trenutki polni sreče, iskrenih oči, prijetnih dotikov, zdravja, uspehov in seveda miru. Srečno."

Sklepam, da je mudel z družino, čestitko neprizanesljivo poslal vsem v svojem imeniku, t.j. petim prijateljem vključno s starši.

Druga bruhotina pa so vsekakor čestitke na radiju.Tik preden sem odšla v noč (beri na večerjo k Zajčevim), sem poslušala Radio Si in seveda tudi stršn prisrčne čestitke. V spomin se mi je vtisnila predvsem tale: "Marija (ime je izmišljeno, ker ne vem več kdo je to bil) se ravnokar odpravlja na koktejl parti in želi vsej Sloveniji fantastično leto 2009."

Od Marije to do list pred koktejl partijem:

1. Tuš (lasje, depilacija itd.)
2. Frizura
3. Nohti
5. Puljenje obrvi
6. Mejk ap
7. Kliči na Radio Si in zaželi Sloveniji srečno 2009
8. Oblečt se
9. Tekilo vzet
10. Denar za taxi
dOOOOOOOOOOOOh ??!!!!

Pa da ne bom izzvenela po tem postu kot nek novoletni Grinch, naj razložim, da z novoletnimi čestitkami ni prav nič narobe v kolikor so osebne in lahko iz njih razbereš, da te imajo ljudje na oni strani žice, ali vesolja radi in so si sredi novoletne frke vzeli čas in odtipkali en - mala drži se.