Prehlad can kiss my ass

Danes sem se odločila, da svojemu imunskemu sistemu razložim, da ga nisem najela zato, da bo pacifist in bo služil civilno, temveč, da je hud militarist in da je njegova primarna naloga, da pometa s sovragom.

V ta skrajno, skrajni ukrep, me je prislil že drugi letošnji prehlad, ki mi je danes za 12 ur celo odvzel glas. 12 ur sem morala biti skoraj tiho. Strašno ne vredu.

Zato sem v tišini odšla v lekarno in odnesla ven čez rame oprtano vrečo vitaminov, kalcijevih tablet, sirupov za dvigovanje odpornosti in še nekaj škatlic takšnih in drugačnih barvastih tabletk, ki so baje best in se jih mikrobi strašansko bojijo.

Nato sem prelistala tudi članek, kjer sem izvedela, da je vredu, da imaš vsaj 4 prehlade letno, če si otrok jih imaš lahko tudi 10 (hvala bogu, da nisem otrok) in da prehladi stimulirajo imunski sistem (o relevantnosti te študije kdaj drugič).

Poleg vitaminov, baje dviguje odpornost tudi dobra volja, zato sem sklenila, da bom ves čas dobre volje. Omenili so tudi knajpanje, moj odgovor na to je bil my ass, knajpajte se vi sami.

Ravnokar sem si zmešala vse pijače, ni mi jasno sicer, katera zeliščne rastlina je fluorescentno oranžna in zakaj je vitamin D azurno moder, toda z malenkostmi se ne bom ukvarjala in evola, zadeve so popite in jutri bom že zdrava. Juhej!

Moja avto in njegov speštani nos

Moja avto (Čeh) se je včeraj zaljubil na prvi pogled. Zagledal se je v mično debelo zadnjico Renaultovega enoprostorca in ker lastnica ni pazila nanj, ker je bila preveč okupirana s spremljanjem hupajočih voznikov v koloni in ugotavljajoč ali hupajo njej, je moj Čeh na francosko zadnjico pritisnil en strasten poljub.

In ker Čeh strast jemlje zelo resno, si je pri poljubu popolnoma speštal nos, udrl oči, izgubil registrsko tablico in sprednji odbijač in ker mu ošabni Francoz poljuba ni vrnil, je na cesto izjokal še vso hladilno tekočino iz počenega hladilnika. Seveda na debeli francoski zadnjici, razen odtisa Čehove registrske tablice, ni bilo skoraj nobene praske.

Nič kaj francoski lastnik mičnozadnjičnega Francoza, nad poljubom niti najmanj ni bil navdušen, a ker je Čehova lastnica priznala vso krivdo, se je pomiril in ji pomagal pri vseh težavah in zagatah, ki so nastale po nesreči.

Čeha so nato odpeljali z rešilcem, ki se je med vožnjo tudi pokvaril in so morali Čeha zato prestaviti v drugega rešilca, na kliniko. Lastnica je bila in še vedno je, zelo žalostna in je ob pogledu na poškodovanega Čeha, potočila kar nekaj solz.

Danes so zaljubljenca na klinki odprli in ocenili škodo. In ta je velika. Zares, zares velika.

Lastnica, pa se poleg stroškov zdravljenja, še ne zaveda, kakšno bo življenje brez avta naslednjih 14 dni. Koliko drobnih odpovedovanj, voženj z avtobusi, na katere lastničina noga ni stopila že 10 let (ja res je, že 10 let nisem bila na avtobusu) in še in še.

Da ne omenim uslug, za katere bom moje naj v naslednjih dveh tednih prosila in prosila.

Tenk ju ol že v naprej!

Kostanj za vsak žep

Vsako leto jeseni, prvi kostanj, ki vam pade pred nos ali vam ukrade pogled, dajte v žep. In če vam pozornost ukrade nato še kakšen nov kostanj, tudi tega stlačite v žep.

Naj ima vsaka jesenska jakna v žepu po en kostanj, po želji tudi dva, tri, lahko tudi deset, toda potem boste imeli težave, ko boste brskali za ključi od avta ali denarnico. Tlačite jih v žepe s stilom.

Kot mula in še danes trdno verjamem, da vas po jesensko začarajo.

P.S: Preden ga stlačite v žep, mu seveda nujno slecite bodičasti plašček, da se ne boste popikali, ko ga boste mencali med prsti.