nedelja, 31. december 2006

Stara sem 19 let

In potem je bil na vrsti moj rojstni dan. 29. Še vedno bingljam na dvojki. Vsako leto si ob svojem RDju želim da bi imela letalsko karto do Kube za en dan. Izklopila bi telefon in nikogar mi ne bi bilo treba poljubljati in objemati. 26ega bi se vrnila domov, vsem ki bi mi hoteli čestitati bi rekla, da je bil moj RD včeraj in da mi sedaj ni več treba čestitati in aja da sem imela ves 25ti izklopljen telefon, uf bad, res bad, najbrž zato, ker na Kubi ni bilo signala.

Letos je bilo drugače. Najbolje se je odrezala Muki, če odštejem duet z Juretom po telefonu. Ne vem zakaj sta se odločila čestitko odpeti. Bilo je precej hudo, ne vem niti če sta pela isto pesem. Potem ko je Muki odpela je izstrelila:"Naredi fešto!" In naredila sem fešto. Povabila sem vse ki so mi čestitali in naredila zabavo za katero bo Monika najverjetneje še leta ob različnih priložnostih vedela povedati: " Ni bilo stolov zato smo mogli vsi sedeti na tleh, po nekaj urah nisem več čutila nog, ni imela copat, aja pardon, samo za Petro jih je imela, meni jih pa ni dala. Ponudila nam je POL torte, ki je bila na dnu zažgana, poleg tega je bila cela torta namočena v konjak, ob rezanju je razpadla in je zato vsak kos kar z roko vsakemu naložila na krožnik!" Hmmm. Vse drži. Toda vse last minut preparacije in napake so vodile v kar zabavno fešto, ki je tudi foto dokumentirana z Andrejcevim novim fotičem. Andrejc je na žuru v glavnem slikal sveče in knjige, ne vem zakaj ni slikal ljudi, mogoče je to kakšna nova intelektualna / gothic / emo muha.

Drugače pa smo se imela na kratko takole....

Jure je skuhal 5 kuhanih vin, each with the personal touch (mljask), Muki si je medtem postrigla nohte, Zajc je povedal veliko zgodb o svoji smučarskih / ne smučarskih pripetljajih z Guzotom in Bucotom. Sime in Domc sta mi kupila odlično darilo, dodala sta mu raketo za izstrelbo, raketa je bila zlomljena na sredini in bi ob izstrelbi najverjetneje zažgala blok in bližnji vrtec. Poleg tega sta bila mnenja da bi v stanovanju naredili jaslice, ker je le -to nekoliko pusto. Predlagala sta da gremo nabrat mah v bližnji parkec, figure pa naredimo iz moke in vode. Vse skupaj bi zagradili z drobno ograjico, namesto krave pa bi uporabila velikega "muflona", ki sem ga dobila za darilo. Muflon je sicer zelo velik, ubistvu bi bil največji udeleženec celotne jaslične zasedbe, bil bi namreč večji od hleva, ampak to ju ni motilo. O tem kako bi psa prepričala da ne poje jaslic, ki so sicer zaščitene z drobno ograjico nista vedela povedati ničesar. Namignila sta, da so ravno zato ograjene z ograjico. Doooh. Petra se je samo smejala, zavrnila kuhano vino in se držala terana brez Juretovega personal toucha, za darilo pa mi je kupila dva bonsaja iz Bauhausa, Dareta in Mareta. Leško je tudi prišel, u glavnem je veliko kadil in pil pivo in se smejal. Šala je hitro prišel in odšel, tako kot na vseh mojih zabavah. Pil je vodo. Piše namreč doktorat in pravi da se ne more več zezati. Prehuda disciplina ga je do popolnosti izmozgala, zato je predvčerajšnjim prišel domov iz KMŠja ob 5h zjutraj in prespal ves naslednji dan. Imel je hudega moralnega mačka.

In jaz. Smejala sem se tako da me je bolel trebuh. Bilo je odlično. Tako zelo odlično, da nisem niti enkrat pomislila da bi bila raje na Kubi.

Žur bodo seveda spremljale še fotke, tako da si boste lahko vse še podrobneje ogledali.

Hvala vsem, ki ste prišli in ker ste. Ste najzlatejši ljudje na svetu.

petek, 22. december 2006

četrtek, 21. december 2006

Am I that emo?

To je to. Moj drugi blog. Moj uradni blog. Tisti ta prvi je skrit. Je kao skrivnosten. Moj dnevnik na ogled vesolju. Nisem skrivnosten človek, pri meni gre: "What you see is pretty much what you got". Če bi se lahko identificirala z mobilnim telefonom potem bi bila bolj Nokia kot Motorola.

Sodelavec Marko, ki živi v iluzijah da ni Ljubljančan, ker je rojen na Rodici, kjer je rojen tudi Rode in se smatra za Gorenjca, Marko namreč, za Rodeta ne vem, me je vprašal: "Pa zakaj sploh maš blog, koga to sploh zanima? Ti si ubistvu navadna ekshibicionistka!"

Evo mene torej. Ekhibicionistična moi respectively. Če koga zanima kaj imam za povedat svetu naj ga bere in komentira, če ljudi moj blog ne zanima naj pač odsurfajo dalje. Samo en klik in bo. Na enem od blogov pa sem zasledila tudi da je nekdo nekomu rekel preprosto: "Ej če ti kaj ni všeč, spizdi dol z mojga bloga!" To bom ukradla, ker mi je všeč.
In seveda prvi post je v kontekstu mojega pogovora s prijateljico Petro. Petra je super človek in če bom rekla da je luškana bo rekla "Alenka jest nisem luškana, jest sm hot!" Razen tega da je hot, ima nadvse ljubke nožice za katere sama pravi da sucks, ker jih ne more stlačit v stilletos, kar seveda ne drži, ker tudi v lepih čeveljcih izgledajo nadvse ljubko. Petra mi je všeč, ker ima o vsaki stvari mnenje, ki ga ne zavija v celofan. To je super lastnost. Manual za uporabo Petre je tudi enostaven. Ubistvu so vsi moji prijatelji o katerih se bo tukaj pisalo jako enostavni ljudje. Pri Petrini odkritosti je bilo malo manj super vse skupaj, ko je rekla da je moja nova kuhinja, Eva bi rekla da una, ki izgleda tako kot tiste kuhinje v katerih se dela štrudel, grda. Bitch :).

Bistvo tega posta je, da sem Petri rekla da bom naredila svoj blog, ker se mi zdi kul, da imam svetu nekaj za povedat.In Petra je rekla: "Ej ti si tok emo!" Potem sem ji rekla, če je že vidla un clip o emo kids in je rekla da ne. In seveda sem ga pripela na prvi post na varianto AM I THAT EMO!