četrtek, 31. maj 2007

Populacijska genetika ali zakaj so rjavolaske pametnejše


Bjonđe helou in preden mi razbijete avto in poškodujete psa, naj v opravičilo povem, da zadeva ni zrasla na mojem zelniku in da je seveda vse skupaj čista oslarija, ki si jo je izmislil višji strokovni sodelavec VF za področje populacijske genetike, po eno urnem tiščanju glave v laminarij poln flašk čudnih barv. Torej po nazivu sodeč, lahko sklepamo da je to človek, ki ve kako s populacijo in geni. Ker se vseeno bojim, da ga utegnete žrtvovati, kamenjati, kastrirati, sežgati, razkosati, naj ostane neimenovan. Seveda se je med norim režanjem tudi ponudil, da sam odgovarja na morebitne sovražne komente.

Bilo je pa takole.

Med delom se je nenadoma obrnil na stolu, me pogledal in rekel tako kot velikokrat poprej: "Alenka razmišljal sem. In sicer razmišjal sem o blondinkah." Ker sem bila prepričana, da bo sledila kakšna neokusnost, sem se odločila da ga ignoriram. Ni se dal, zato je še enkrat ponovil: "Vem zakaj je večina blondink neumnih! No, najbrž niso vse neumne, toda velika večina!" In seveda kot kul črnolaska, se odločim da ga preneham ignorirati in prisluhnem.

"Veš Alenka, na blondinke so deci že od nekdaj avtomatsko padali in zato so imele vedno potomce. Na črnolaske niso toliko padali in so morale zato, da so bjonđinam lahko ukradle moške, pokazati veliko več pameti in spretnosti. Neumne črnolaske pa so ostale same, brez potomcev, torej so izumrle. Selekcijsko gledano, imamo tako danes populacijo neumnih blondink - ne vseh (to pač moram rečt, da vseh ne vržem v isto skledo) in pametnih črnolask."

In kot vedno znova, se je material za nov post, že spet kar sam prikotalil pred moj nos.

Aja, pa prosim vas lepo, še enkrat, da ne jemljete takšnega posta, ki se zgodi, če so ljudje predolgo zaprti v labu in vdihavajo čudne kemikalije in vgrajujejo neonke v krave, preresno.Pri nas v labu smo najverjetneje vsi tako polni kemikalij, da se svetimo v temi.

nedelja, 20. maj 2007

Mljask in nos v blazino


Ta vikend je Slovenija: kolesarila, tekla, veslala, igrala nogomet, pekla čevapčiče, surfala, metala otroke v zrak, pometala dvorišča, kosila vrtove, obdelovala grede, špricala drevesa, hodila v gore, sedela na kavah...

Pa jaz?

Jaz pa sem vikend prespala. Nos sem tiščala v blazino,noge obula v nogavice in se pod odejo skrila pred soncem. Potem sem šla na kavč in postopek ponovila. In nato še enkrat na vrtu. Enka in dvojka sta delala isto.

Zame je bil ta vikend enkraten. Slovenija je utripala, jaz pa sem spala. Mljask.

četrtek, 17. maj 2007

Tri lepote po moje

Ko je zunaj dež in ko pridejo poznopomladanskozgodnjepoletni dnevi oviti v dež, pogosto razmišljam o meni lepih stvareh.

Recimo o tem, kako estetsko sta kadili cigarete igralki v filmu La Vie Revee Des Anges. Ne seksi in ne sofisticirano in pravzaprav nič posebnega, nekako francosko, kjer cigaret ni škodljiv, temveč ga prižgeš v istem stilu, kot pri nas ljudje v usta vržejo Orbit. Cigaret je way of living.

In potem Liv Tyler, ki v filmu Stealing beauty na košček papirja in na screen napiše misel in potem ta košček papirja skrije med knjige. Ta odlomek, niti natančno ne vem zakaj, lahko gledam znova in znova in znova in vedno sproti me bo pobožal.

Potem zajtrk v filmu Pride and Prejudice, kjer ni prav nič narejeno po Jane Austen, temveč držijo šalice narobe in berejo časopis za mizo in si ubijejo jajce v mleko in služkinja na mizo odloži sveže pečen kruhek. Vse v tišini in miru, vsak v svojem ritmu,popolno.

Tri lepote po moje za deževne dni.

torek, 8. maj 2007

Ne mažite me z modro okoli oči


To je Tanja. In ker po novem dela horoskope in ker želim, da mi izdela horoskop v katerem bo svet najlepši in ker je zvita kot presta, je rekla, da vidi precej nejasnoti v letu 2007 in da sklepa, da bo stanje manj megleno, ko bo videla vsebino tega posta.

Potem mi je poslala sliko, kjer je mega hot btw, seveda sem ji pred tem zagrozila, da v kolikor ne pošlje nove slike, imam na zalogi tudi sama eno ta poletno fotkico in ob omembi besed sončne opekline in jogurt je nova slika s svetlobno hitrostjo pristala v mojem nabiralniku.

Pa preidimo k bistvu. Tanja je moja veterinarska sošolka in ker nisva bili nikoli skupaj na terenskih vajah, ne vem kako obrača ovce, tudi ne vem kako se obrne med kravami in kako domača je z nesnicami. S Tanjo sva bili kljub sošolstvu, izvenfakultetni in izvenhlevski frendici.Vsekakor je bila in je, daleč najsmešnejši in kulenda človek na VF.

Njen oče je terenski veterinar in je zategadelj dekle vse življenje raslo z eno nogo v hlevih štajerske. Sama pravi, da prihaja iz vasi, kjer so si ese brisali (oni ne, ker pri njih so bili nobel in so uporabljali WC papir) s stroži od koruze.

Na kratko pa so navodila za uporabo Tanje sledeča:

1. Ne puščajte je predolgo na soncu. -> Postane vijolično rdeča, sicer je superca videti te nenadne spremembe barve njene kože, z vmesnimi mehurjastimi prekinitvami, toda njej to ni všeč.

2. Ne mažite je z modro barvo po obrazu. -> Za pusta je bila oblak. Odela se je v belo in je mazanje z modro barvo, kljub temu, da smo jo opozarjali da mazanje očesnih veznic z modro najbrž ni kulenda, vzela zelo zares. Kmalu je pričela otekati okoli oči in se profuzno solziti, potem je bila tudi rdeča in rdeča in otekla. Na koncu je odšla ven brez modre barve, odeta v belo in z velikim kartonastim oblakom na hrbtu in bila jezna, ker so jo ves večer vsi spraševali kaj je za pusta.Bojda je bila oblak.

3.Ne pustite, da vam poišče fanta (enako velja za Domca). -> Kot po pravilu, vam bo našla posebnega fanta. Ne vem, zakaj je bila Tanja vedno prepričana, da imam rada fante, ki tehtajo 360 kg in si ne umivajo nog. Ali pa fante, ki so si na enem od veterinarskih kongresov (na osnovi zelo nepreverjenih govoric) ese brisali s tortiljami, ko je zmanjkalo WC papirja in v rdečih pajkicah na tekaških smučeh vozili smuk po strminah Vogla.

4. Tanjin fant si lahko:
- če si preživel vojno v Iraku, Bosni, Afganistanu, Burkini faso.... na kratko -> imaš brazgotine
- če si doma na žagi -> torej imaš spet brazgotine ali na vsaki roki po 3 prste
- če si brusilec nožev -> imaš brazgotine
- če si se v mladih letih intenzivno udeleževal vaških pretepov - > imaš brazgotine in si brez arkad
Skratka kratko in jedernato, angelski obrazi, gladka koža, intaktni čeljustni sklepi, vsi prsti, nepošite arkade, don't do magic by this girl.

In za konec nekaj romantičnega. Pri Tanji doma gojijo poštne golobe, ja čisto zares. Imajo jih 723465678946354 in ko se boste vsi fantje ob tej sliki noro zagreli za to dekle, ji lahko ljubezenska sporočila pošiljate kar po golobih. Torej SMS, don't do magic by this girl.

Želim si, da bi ta bejba svojo eso večkrat namalala v Ljubljano, da bi lahko spet eno rekli tako kot včasih. Za zaključek, enkrat sva tako čvekali, da je Tanja popolnoma pozabila da ima še en obisk, ki jo čaka v kuhinji. Seveda sva skoraj umrli od smeha, ko je po dveh urah človek prišel v dnevno in ga Tanja vpraša: " Ja od kje pa ti krača?" On odvrne: " V kuhinji sem bil ves čas in te čakal. Prebral sem vse cajtnge, si skuhal kavo, zdaj pa grem. Lepo je bilo."

torek, 24. april 2007

In search of a perfect shoe


"Ni ga razpoloženja tako slabega, da ga čisto drobna materialna dobrina nebi mogla izboljšati!" Tako v štosu in tudi malo zares razmišljamo shopperji. Tudi sama sem neke vrste shop girl. Morda nekoliko posebne vrste, vsaj tako rada mislim o sebi namreč v moji garderobi bo vedno par komadov - originalov, ki jim ostajam zvesta in kjer cena ni važna. Pa ne zato, ker bi bila znamkar temveč zato, ker je včasih samo original tisti, ki stoji tako kot more. Vse ostalo pa je boleče grd približek. O tem zakaj tako, pa v enem od naslednjih postov.

Med originali so tako absolutni must have: Havaianas japanke, Frye boots in seveda čisto ta prave balerinke. No fakes allowed!!!!!

In zadnje čase sem spet na lovu za popolnimi balerinkami. Namreč vsem 4 parom londonskih je rok trajanje potekel. Slovo je bilo boleče.

V iskanju balerink sem specializirana do te mere, da že z eno sekundnim ošvrkom noge ali police s čevlji vem kako zadeve stojijo.

Prave balerinke so v večini low cut (obstajajo tudi višje rezane, toda pravi fani prisegamo na low cut), so usnjene, lahko tudi iz blaga, mašnica po želji, toda vseeno mora biti diskretno majhna in ne segati preko celega čevlja. Balerinke NIMAJO PET in to niti najmanjše pete, kar je daleč najpomembnejši podatek pri iskanju pravih. In ker se že imenujejo balerinke, to pomeni da izgledajo kot plesni copatek in ponavadi nimajo trdega podplata. In ne, tudi tiste z elastiko na robu niso prave. So zelo hip, toda vseeno ne prave. Izjemoma je dovoljeno da imajo trakce, ki jih ovijete okrog gležnja, toda to je že druga zgodba.

Približek balerink, ki že krasi mojo nogo je srebrna verzija iz Top shopa (Emporium, Nama). V Top shopu sem v Londonu pred leti kupila 3 pare balerink in jih znosila do zadnje nitke. Londonski Top shop je namreč imperij poceni, skoraj originalnih balerink, pri katerih pa sem po letih lova za tistimi pravimi ugotovila da jim nekaj manjka. Morda ravno tisti fine touch, pika na i.

Če imate veliko denarja vsekakor lahko sežete po balerinkah Miu Miu, Marca Jacobsa, Chloe in Christiana Louboutina. Če imate nekoliko manj denarja, pa vseeno nekaj, priporočam French Sole balerinke, čeveljce lahko kupite on line. Super lepe balerinkice.

Vsekakor je iskanje tistih čisto ta pravih dolgotrajno in naporno, namreč med iskanjem se pogosto skregate s prodajalkami in soočate s poceni in grdimi ponaredki ob katerih se vam obrača želodec. Grdi ponaredki me včasih razjezijo do te mere, da zaključim shopping za tisti dan in odpeljem svojo eso raje na kavo.

Vseeno se prave fanice v iskanju tistega perfect para balerink ne damo in naj tako tudi ostane.

četrtek, 12. april 2007

Hard partying, hard studying



Hard partying and hard studying je naslov pod katerim sem našla tole fotkico.

Pri meni pa je nekako takole. Žalostna sem, ker zadenj čase na blog ne vržem več nič pametnega. Ne gre. Lahko bi recimo objavljala svoje laboratorijske rezultate, ki bi bili sicer zanimivi za kakšnega morebitnega kradljivca idej in tudi sicer jih ne smem nikjer objavljati, za večino ljudi pa bilo vse skupaj en velik zeh.

Razpoloženje je delavno, najboljši prijatelj je strah. Ubistvu je slab prijatelj, ker me ves čas nervira. Zjutraj me pusti na miru, čez dan ko sem do vratu v delu izgine, ko pa se uležem v posteljo pa se prične počasi gužvati skozi pokostnico.Torej ni me strah do kosti, temveč tudi pod kosti.

Ej, če imate čas 20. aprila in 1.maja, mi zjutraj pošljite eno ta pozitivno, v stilu: " Želim ti, da ti po prezentaciji nihče ne zastavi nobenega vprašanja, ali pa da ti zastavi takšnega, da boš zablestela!"

Juhuuuuuuuu.

Aja, pozabila sem na hard partying.

Hard partying scheduled on May. Guidelines and party programme will be posted on this blog very shortly. If, however, you have a specific question regarding the programme please do not hesitate to contact me. <- Takole mora človek govoriti na kongresu. Bruh a ne.

četrtek, 5. april 2007

Zares stajliš komad

Tale komadič sem po nesreči ujela na uho in seveda takoj tekla po more.

Perverzno.