Smučarija

Sime
Domc.
Alenka.


In smo šli smučat. Domc, Sime in jaz. Domc in Sime sta se malo čudno oblekla (glej slike), jaz pa sem kot vedno blestela. Sime si je nadel zelenozelene hlače in jim ob vsakem komplimentu, dodal še košček rdeče na licih. Domc pa je pozabil žabe in je smučal samo v tanko tanki opremi in pustil, da mu je veter bičal meča. Bala sem se za njegove ledvice, on se je odločil, da jih ignorira.

Odšli smo v Rateče. Da, razumem ta trenutni zamišljen pogled bralca. Rateče so pri Planici in ne, to ni smučišče, kjer si na hribu in v dolini hkrati in ne, tudi ni podobno klančku za vašim blokom, kjer ste kot otrok s plastičnimi smučkami teptali plundro, in ne, tudi traktorista Marjana, ki je zaposlen kot sidro, seda, krogec, ratrak in reševalec hkrati, tam ni. Rateče so kar OK. Če si 4 leten otrok, še toliko bolj. Pa šalo na stran, v Ratečah je ena proga, semi skuclana in kar prijetna. Predvsem pa je smučar in še pomembneje, border free. Sicer se zaradi borderjev ponavadi ne sekiramo preveč, čez njih enostavno zapeljemo, medtem, ko ležijo sredi proge in računamo na to, da je ganđa tudi analgetik.

In smo smučali in smučali in se menjavali na sedi in se seveda smejali kot zmešani in Domc si je po vsaki vožnji s sedo na koncu nekaj nekam tlačil, ali rokav v rokavice, ali hlače v pancerje, ali bundo v hlače, skratka po vsaki vožnji, se je Domca čakalo. Sime je medtem na sedi osvajal 13 letnice, ali pa ležal sredi proge. Jaz pa sem kot vedno blesteče blestela. Na malici me je nato Sime vrgel v sneg in ga je zato vsekalo v križu. In ker sem mu rekla, da si je zadevo zaslužil, sem tik pred odhodom padla in si poškodovala seksi kolenček. Bolelo je kot sto hudičev in boli še danes. Sedaj nosim nič kaj seksi elastičen povoj in šantam.

Zaključek. Bilo je super. No v Rateče pa ne gremo več.