V zadnjih tednih inkubiram tri poste in mi niti eden ni dovolj ok za lansiranje. V vsakem je nekdo preveč izpostavljen in vsi trije so preveč dnevniški in potem bi že spet vsi ugibali in bi se mogla zagovarjat in izmikat in skratka vse skupaj bi bilo preveč naporno.
Ideja o tem postu, se je ponudila kar sama. - Daj napiši nekaj o meni, je rekla.
Precej prijateljev mi očita, da nič ne povem. Bolj natančno, da ne povem, kdo mi je všeč, odnosno, kdo mi je luškan, semi luškan, všečen itd. Vse se nanaša tudi na post o soul mejtu in Alenka, ti si nesramna, ker nič ne poveš.
Ničesar pa ne povem zato, ker sem sanjačica. Največkrat so mi všeč fantje, ki ne vedo da obstajam, fantje, ki so poročeni, fantje, ki živijo nekaj oceanov stran od mene, fantje, ki jih punce ne zanimajo, fantje, ki raje rešujejo svet, kot gredo z mano v park na sprehod, potem tudi taki, ki so prestari in zato toliko bolj modri in taki, ki sem jih videla enkrat na cesti in so me pogledali globoko v oči in se mi nasmehnili, se morda tudi ozrli in pogledali za menoj. Na takšen način se zaljubljam in odljubljam že vse svoje življenje. In ker verjamem v čudeže in seveda v ljubezen. Ja, tisto ta pravo, tisto brekompromisno, ko dobiš hlebec in ne drobtin iz mize. Tisto ja, ko nekoga poljubiš in se vse vrti. Ne maram ne one night standov, ne seven night standov, vedno riskiram vse, sem Lizzie (Pride and prejudice) in ne Charlotte, ki s črnimi podočnjaki dahne: - Lizzie, not everybody can afford love!
Ker verjamem v čudeže, se mi čudeži dogajajo.
Zaradi vsega zgoraj napisanega, ne maram ljudem povedati, kdo mi je všeč. Zato, ker potem, ko ljudem poveš kdo ti je všeč, ljudje podajo svoja mnenja. Vzamejo metre, ki jim jih bog ni dal, vsaj ne tako dolgih, kratkih, predvsem pa takih, s katerim bi te lahko izmerili. Skratka ljude vzamejo metre, misleč, da so njihovi metri univerzalni in da z njimi lahko izmerijo vse, jih raztegnejo in ti povedo, kje so meje izvedljivega in od kje naprej, stvari niso več izvedljive. Povedo ti, o čem se lahko sanjari in o čem ne. Kako se ljubi in kako ne, kako se živi v zvezi in kako ne. Seveda znotraj meja, ki so jih določili s svojimi metri, samo zate, ker ljudje vedno vedo, kaj je dobro zate.
Z mano pa je tako, da rada hodim po robu, sanjam o nemogočem, verjamem v čudeže in ne vzamem nič manj kot vsega. Zato verjamem, da bo zame nekdo preplaval 3 oceane, snel poročni prstan, spremenil svoje življenje, se počesal namesto na levo, na desno, stopil na bremze, se ozrl čez ramo in me poljubil, kar tako iz nule, brez napovedi, ali pa morda na ulici zaustavil svoj korak in rekel. - Ej ti mala, daj pojdi z mano na kavo. In potem bova živela srečno do konca svojih dni.
Pač nisem Charlotte, jebi ga.
12 komentarjev:
Zanimivo razmišljanje, predvsem ideja z metri. Kar se tiče sanj jih moraš imet, če hočeš, da se le te enkrat uresničijo. Seveda pa je potrebno kdaj prestopit mejo iz sanj v resničnost in ne celo življenje sanjariti in se skrivati za ...čemer koli. Včasih se je lažje na problem navaditi in sanjariti kot pa problem rešiti. Pa naj si bo dovolj modrih navodil in plavih nasvetov :)))).
Zanimivo razmišljanje, predvsem ideja s kofetom. Saj veš, da te močno maramo samo zato, ker si enkratna, neponovljiva, dobrovoljna in skrivnostna. Zaradi tega te človek lahko vidi samo enkrat letno, pa se zraven reži sproščeno vedoč, da je človek ob tebi lahko sproščen. Ker se ceniš!
Ej fantje a vi veste, da ste najboljši na svetu in da sem najbol vesela, da ste in da je bil pust enkraten in neponovljiv in skratka Planina pade. Gor u rikverc, nazaj pa ne u rikverc(karkoli že potem to je).Juhuhu!
Silvij, mi je nerodno. Tnx in enako.
Aja Andrejc, sej ves čas pa tut ne sanjarim, včasih kakšnega od teh fantov tudi ujamem, ali pa on mene ;).
No, sej nisem mislu tega. To je blo bol vsespološno mnenje, ki bi lahko veljlo za vsacga ;) in ne sam zate. So trenutki, ko je kar pestro ko živimo v svojih glavah :))).
Aja, pa mal bi se lahko začela rihtat, tko k si bla v soboto ;).
kdo je Charlotte in kdo je Leisse? :)
OK Andrejček se bom delala da tega commenta nisem prebrala.
Jane Austen - Pride and Prejudice? Hočeš rečt da ti to ni znano....tako niti malo znano?Če je odgovor ne, potem no comment.
Vzemi knjigo in jo preberi, lahko pa si olajšaš mukotrpno branje (vsaj kot pravijo osebe moškega spola in še kakšna bejba tu in tam) in si sposodiš film, kjer igra Keira Knightley Lizzie in si poglej kdo sta Charlotte in seveda Lizzie in but ofcourse Mr. Darcy.
Hey, Lenka!
Zanimiv post. Seveda se strinjam in te podpiram v tem, da nikomur nič ne poveš (tudi meni ne), če ti to pač ni kul. Enako se strinjam s puncami, ki vse izblebetajo, ker jim je tako bolj všeč, pa kaj potem. Včasih je fino, sploh če poznaš osebo, za katero veš, da ne bo kar naenkrat najpametnejša in te posilila s svojim mnenjem, kar se tega tiče, ampak te bo samo poslušala. In takrat je lahko zabavno. Ampak ljudje smo različni in thank god, da je tako. Tako da ti kar sanjaj, ni panike, we love you just the same!
Aja, glede Pride and Prejudice, pa moram reč, da je bila to ena bolj bednih knjig iz obveznega čtiva na faksu. Al pa samo meni taka literatura ni preveč.... V glavnem, odsvetujem branje. Mogoče je film z anoreksično Barakudo bolj prebavljiv, čeprav kar malo dvomim.
Aideee...
P.
ok, film se ze downloada...
pa da vidm ta tvoj vir literature. :)
Ko sem Andrejčku omenila, da obstajajo tudi bejbe, ki ne marajo Jane Austen, sem s tem mislila seveda nate sam nisem bila čist ziher, samo tako, semi ziher. Esa esasta :).
In kot drugo, tole z barakudo, ko sem to prebrala, sem se spet 5 minut noro krohotala. Very Petra like comment.
totalno ignorirajoč vse zlobne komenta na jane austen in keiro knightley z zadržanim dihom čakam andrejčkov koment na film.. sem ga namreč zadnjič sprobala na juretu in so bli odzivi, kako naj rečem, pod pričakovanji ;)
Polona, kot vedno, sem zelo ponosna nate.
Ni čudno, da si moj edinstveni chick flick buddy.
:blush:
Objavite komentar