O ajpodu

Silvij se je zagrebel. Zagrebel do te mere, da je post o mojem partiju, ki bi že po defaultu moral biti na mojem blogu, pisal še isto noč. Torej takoj zatem, ko je bojda skoraj bruhal v taksiju.

V nov dan smo tako zakorakali s svežimi žemljicami, kavo, huronskim mačkom in fantastičnimi fotkami iz partija. Silvij hvala.

Meni pa je zmanjkalo štofa za nov post. Pa ne za dolgo. In če že ne morem pisati o svoji zabavi, lahko vsaj napišem nekaj o darilu, ki sem ga dobila.

Ajpod. Super darilo. Super. Moji naj so me tokrat res spravili v dobro voljo in mi čisto, čisto zares izpolnili največjo materialno željo. No o Manolo čevljih kdaj drugič ...

Da ne bo pomote, darilo sem si zaželela, predvsem v izogib dast kolekterjem in darilom z živalskimi motivi, ker veterinarji imamo zelo radi živali, kar za nekatere izmed mojih naj pomeni, da ljubimo vse kar ima ali je živalske oblike. Šalice s psi, krava podstavek za posodo, pojoča riba za na zid, 973846593746 živalskih kipcev, copate živali, majice živali ...

Da zadeva vseeno ne bi bila tako očitna, so me ves teden pred zabavo, spravljali v obup z izmišljotinami tipa: "Ne, ajpoda nismo kupili, ker ni dovolj ljudi za" ali "Ne, čisto nekaj drugega smo ti kupili ... " Priznam, da mi ideja o tem, da mi kupijo nekaj drugega, niti najmanj ni bila všeč.

In na koncu sem ga dobila. Potem pa ...

1. ajpod ni delal

2. je šel nazaj v trgovino

3. so ga vzeli na servis

4. mi ga vrnili

5. izgubili polnilec

Danes je petek, ajpod se končno ziblje v dobri glasbi, kljub zlobnim namigom, da je najverjetneje crknil zaradi zasičenja s crap muziko. A ker je zadnja izjava prišla iz ust metalca, kot redni bralci mojega bloga najbrž že veste, izjav metalcev ne jemljem resno. Oseb, ki kombinirajo bele superge in pajkice in ne gredo na aerobiko, temveč v noč, vsekakor ne gre jemati resno.

Pa vseeno, moji naj, iskreno hvala za darilo.