Zanimivo

Danes sem na radiju slišala, da imajo na Slovaškem težave s pijanimi medvedi. Fino. Mudeli se bojda do sitega najedo prevretega sadja in potem driskajo in pijani lomastijo po gozdu. Lovci opozarjajo, da se je pijanim medvedom najbolje ogniti. Takoj sem se spomnila pametnih nasvetov mojega bratrana, katerega oče je bil lovec.

Nasvet št. 1: Ako srečaš v gozdu medveda, teci vedno po hribu navzdol (gozdovi so kakopak vedno polni hribov, ki so obrnjeni navzdol). Medved je namreč težek in te bo tako počasi dohajal, ker ga bo ves čas vleklo naprej na nos. Precej let kasneje sem to vprašanje naslovila na profesorja za divjad, odvrnil je, da ko bom to preizkusila, naj tudi njemu sporočim, če deluje.

Nasvet št. 2: Če ni hriba navzdol (dooooh), potem splezaš na drevo. Medved gre seveda za teboj. Ti iz žepa vzameš pipec (pipec imamo v gozdu zmeraj s seboj) in mu ga zapičiš v smrček. Ker medveda pipec v smrčku moti in si ga želi odstraniti, s tacami maha okoli gobca in se tako ne oprijemlje več za drevo, zato zgrmi dol in ti si rešen. Kako potem splezaš iz drevesa in se ogneš podivjani živali s pipcem v nosu, bratrana pri šestih letih ni zanimalo. Tega vprašanja profesorju za divjad nisem zastavila.

Spomnila sem se seveda tudi tega posnetka, iz za moje pojme naj filma na svetu o živalih, ki ga je posnel Jamie Uy. Naslov filma je Animals are beautiful people in sva ga z bratranom na fotelju, s palačinkami v naročju, včasih lahko gledala tudi po tisočkrat. Še posebej dotični odlomek.

Lep dan

Moj "thing" je prvi jutranji komad v avtu na poti v službo. Po tem kakšen bo, se meri moj dan. Kot že rečeno moj "thing". Ponavadi na 8 sejvanih postajah vedno najdem kakšnega, ki me zaziblje v dobro voljo.

In da me danes čaka odličen dan je napovedal tale komad. Niti sanjalo se mi ni kdo ga izvaja in vpis nekaj besed v Google je navrgel fante na kotalkah. Odlično in zelo seksi.

O copatih

Glede na to da sem šu frik, me copati, ki so seveda tudi neke vrste čeveljci, puščajo popolnoma hladno. Na copate se gladko požvižgam in tako velja že od nekdaj.

Spomnim se kako sta obe babici ves čas vpili: - Lenka, spet si brez copat, boš videla, ko boš stara kako te bodo bolele ledvice in jajčniki.

Nad bosonogo moi se ni kaj prida navduševala niti moja mama, ki je na copatnem področju pravi ekspert.

Sama pravi: - Kupiti dober copat ni kar tako.

S temi besedami sem bila včeraj vpeljana v svet copat. Da v svetu copat le ni vse tako brezvezno dokazuje dejstvo, da je v Gorici, kamor sva jo včeraj mahnili po špežo in copate kakopak, kar nekaj trgovin specializiranih samo za copate.

- Niso vse enako dobre - pravi mama - samo tista na vogalu je dobra. In tako sva jo mahnili v trgovino na vogalu.

Lastnika trgovine sta super stara gospod in gospa, ki imata v izložbi lično zložene najmodernejše copate kar jih premoreta Italija in Tirolska in svojim strankam postrežeta obuta v copate.

In nakup se prične. Copati za babico in dedija. Za dedija modri, ker črnih ne mara, za babico lepi. Lepi. Lep in copat sta dve zadevi, ki jih do včeraj nisem bila vajena uporabljati v istem stavku. Copat in trenirka - to dvoje gre. Copat in debeli štumfi - to tudi. Copati in no shower day - tudi to gre skupaj. Toda copati in lep. Ne, o tem na tak način nisem še razmišljala. In seveda, ker sem nekoliko med zobmi izdavila, da so vsi copati že po defaultu grdi, sem izpadla kot šarlatan in bila posedena na stol v kot. Še dodatno sem bila utišana, ko sem na vprašanje kakšni se mi zdijo ti copati, odvrnila, da je to težko vprašanje.

Na koncu je mami odšla domov z modrimi copati za dedija in rdečimi copati zase. Jaz sem odšla domov brez copat in z materialom za post.

Med vožnjo domov sem razmišljala, da edini copati, ki sem jih imela rada in jih nosila, so bili copati / plišaste igrače. Dva leva. Tekom enega meseca je Enka copatom odgriznil obe očesi, skupaj štiri očesa in oba nosova. Po pojedbi ušes so iz levčkov nastali opanki, ki jih je mami nato vrgla v smeti.


Razmišljala sem tudi o bizarni slovenski navadi sezuvanja na obiskih in mahanja pred nosom s prešvicanimi copati, ki so za goste. O sezuvanju dam v večernih oblekah, ker Slovenci ne marajo umazanih stanovanj, se je že precej pisalo. Svoje poglede o večernih oblekah in copatih je podala tudi Carrie is Sex and the City, ki so jo v eni izmed epizod iz Manolo čeveljcev prestavili v copate in je bila mnenja, da je to podobno, kot da bi jo slekli do golega.

Pri slovenski navadi preobuvanja v copate me moti predvsem to, da so na obiskih na razpolago vedno samo ponošeni copati. Bljak. Svoje tačke za ceno vesolja ne bi stlačila v kaj takšnega, zato se vedno izgovorim, da bom raje bosa in nato trpim, ker me zebe v tace.

Obstajajo seveda tudi ljudje, ki copate nosijo s seboj na obiske. Pametno, toda sebe si v tej vlogi ne predstavljam. Med metanjem mejkapa na obraz:- Ojoj pa še copati!

Ena izmed naj je copate nosila s seboj tudi na potovanja. Med tiščanjem še zadnje lepe majčke v že tako prenatrpani nahrbtnik: - Ojoj pa še copati!

Kot je razvidno, s copati nimam vzpostavljenega nikakršnega odnosa. Morda se utegne to spremeniti, ko bom prišla nekoliko v leta in bom nato na Lenčuli razglabljala o trendy copatkih. Bomo videli.