Moja avto in njegov speštani nos

Moja avto (Čeh) se je včeraj zaljubil na prvi pogled. Zagledal se je v mično debelo zadnjico Renaultovega enoprostorca in ker lastnica ni pazila nanj, ker je bila preveč okupirana s spremljanjem hupajočih voznikov v koloni in ugotavljajoč ali hupajo njej, je moj Čeh na francosko zadnjico pritisnil en strasten poljub.

In ker Čeh strast jemlje zelo resno, si je pri poljubu popolnoma speštal nos, udrl oči, izgubil registrsko tablico in sprednji odbijač in ker mu ošabni Francoz poljuba ni vrnil, je na cesto izjokal še vso hladilno tekočino iz počenega hladilnika. Seveda na debeli francoski zadnjici, razen odtisa Čehove registrske tablice, ni bilo skoraj nobene praske.

Nič kaj francoski lastnik mičnozadnjičnega Francoza, nad poljubom niti najmanj ni bil navdušen, a ker je Čehova lastnica priznala vso krivdo, se je pomiril in ji pomagal pri vseh težavah in zagatah, ki so nastale po nesreči.

Čeha so nato odpeljali z rešilcem, ki se je med vožnjo tudi pokvaril in so morali Čeha zato prestaviti v drugega rešilca, na kliniko. Lastnica je bila in še vedno je, zelo žalostna in je ob pogledu na poškodovanega Čeha, potočila kar nekaj solz.

Danes so zaljubljenca na klinki odprli in ocenili škodo. In ta je velika. Zares, zares velika.

Lastnica, pa se poleg stroškov zdravljenja, še ne zaveda, kakšno bo življenje brez avta naslednjih 14 dni. Koliko drobnih odpovedovanj, voženj z avtobusi, na katere lastničina noga ni stopila že 10 let (ja res je, že 10 let nisem bila na avtobusu) in še in še.

Da ne omenim uslug, za katere bom moje naj v naslednjih dveh tednih prosila in prosila.

Tenk ju ol že v naprej!