Z Muki sva bili na koncertu od Macy Gray in je bilo prav fino. Pa to ni poanta tega posta.
Poanta je to, da je bilo na žensko ženskem najbolj ženskuljasto ženskem koncertu tudi precejšnje število moških. Pa naju je samo zanimalo, ko sva jih gledali, kako se prižemajo k svojim puncam in se zibljejo na besedila v stilu: "... a woman to myself ..." in "...why didn't you call me ..", če ob vhodu na prizorišče odlagajo svoje testise v isto škatlo kot pijačo in ostre predmete, katerih vnos je prepovedan, ali zato obstaja posebna škatla/garderoba. In seveda, ali dobijo tudi številko, da jih potem lahko vzamejo nazaj. Tako kot torbice in plašče.
Morda pa si pred koncertom rečejo takole:"Ej, bolje da jih pustim doma, ker potem bom moral stati v ful dolgi vrsti za garderobo." Sicer pa se hmmmm ... pri fantih, ki so se ob svojih dekletih zibali na koncertu poraja vprašanje, ali jih sploh rabijo. Testise namreč.
Seveda pa na vse skupaj lahko pogledamo tudi iz drugega zornega kota in rečemo takole, it takes a big man, da dvigneš roke v zrak in skupaj s 1000 ženskami zakričiš v nebo:" I am beautiful and I am sexy."
And yes you are my love.
Kakšni pujsi. Da ne rečem kar pr....(midve, ne fantje, da ne bo pomote)
Zadnjič sem brala članek o tem, kako veš, da si spoznal "The one". Dana so bila tudi navodila, kaj vse se ti zgodi (fizično, zato da slučajno ne zgrešiš znakov), ko spoznaš "The one" in potem je bila spodaj še masa komentarjev, na varianto, jaz in moj "The one" in kako sem spoznala "The one".
Seveda sem razmišljala o "The one" nato tudi jaz in prišla do sledečih ugotovitev:
1. "The one" ni samo eden.
Sta vsaj dva. Morda trije. Največ štirje. Pa da ne bom težila s številkami, bom rekla takole: blagor tistim, ki so spoznale svojega "The one" kot najstnice in se uspele z njim postarati in ga vmes ne umoriti. Menim, da sta "The one" vsaj dva. Z enim rasteš, z drugim se staraš.
2. "The one" spoznaš šele, ko se sam odločiš kakšen človek želiš biti in kam si namenjen. Z drugimi besedami - ne pričakuj dobrega shoppinga, če ne veš kaj bi rad kupil.
Če izhajam iz svojih izkušenj, sem svoje velike ljubezni spoznala vselej takrat, ko sem se mesec ali dva pred tem odločila, da od danes naprej pa ne bo nič več po starem in da na take ljubezni kot do sedaj ne bom več pristajala in da z naslednjim bo pa drugače. In potem sem bila nekaj časa sama samcata in sem se držala kot pijana plota novega plana in ... potem je prišel.
3. Spoznati "The one" je zgodba o tebi, ali na koncu it's all about you.
Ko si končno videl izdelek ali spoznal "The one" je več kot jasno, da z njim ne moreš ravnati enako kot z vsemi ostalimi izdelki in fanti, ki jih imaš vse preveč. Nekako tako, kot z jopico iz kašmirja ne ravnaš enako kot s sintetičnim puloverjem iz H&M-a (izzvzeti vsi tisti, ki imate doma rejo kašmirskih koz, ki jih ostrugate enkrat na mesec in na statvah nato pletete izdelke iz kašmirja). To pomeni samo, da s svojim ravnanjem delaš stvari, odnosno ljudi, posebne. Znotraj tega zato verjamem, da obstajajo ljudje, in da jih najbrž ni malo, ki nikoli ne spoznajo "The one", ali kot pravi Jane Austen - "Not everybody can afford love."
In tukaj potem sledi tisti misteriozni: "Ja kako pa veš, da je ta nekaj posebnega in da ne bo enak kot vsi ostali pred njim."
Odgovor: "Preprosto veš (jebi ga, nimam pojma kako to veš)."
Kakšen bo vajin epilog in ali boš njim za vekom veke, tega ne veš, veš samo to, da ko te bo nekdo nekega dne vprašal: "Kolikokrat si bila v življenju zaljubljena?" boš gladko in brez pomisleka odgovorila: "Enkrat (dvakrat, ... vstavi poljubno). "
In takrat se boš spomnila na "The one (dva, tri ... vstavi poljubno)".
C’est quoi ce bordel avec l’amour là ? Comment ça se fait qu’on devient dingue à ce point ? T’imagine le temps qu’on passe à s’prendre la tête la-dessus ?
Quand t’es seule tu te plains: est-ce que je vais trouver quelqu’un ? Quand t’as quelqu’un: est-ce que c’est la bonne ? Est-ce que je l’aime vraiment et est-ce qu’elle m’aime autant que moi je l’aime ? Est-ce qu’on peut aimer plusieurs personnes dans sa vie ? Pourquoi on se sépare ? Est-ce qu’on peut réparer les chose quand ça part en couille ? Toutes ces questions à la con qu’on se pose tout le temps ! ...
Pourtant on peut pas dire qu’on y connaît rien ! On est préparé putain : quand on est petit on lit des livres d’amours, on lit des contes, on lit des histoires d’amours, on voit des films d’amour ! L’amour, l’amour, l’amour ! Et si tu la rappelais juste ? Les poupées russes
Danes zjutraj me je napadla roza pošast, zato sem sklenila, da grem v službo oblečena v stilu easter bunny meets Barbie. Ko sem se v službi nato pogledala v ogledalo in skoraj oslepela, sem padla v globoko roza depresijo.
Šlo pa je takole: - roza majčka z roza čipkami - rozasto krilo iz tila - roza pulover - roza čeveljci - roza šal
Za mano so žvižgali že iz avta. So žvižgali tudi iz pločnika. In potem tudi iz motorjev, traktorjev, koles, oken, skratka od povsod, od koder lahko zdolgočaseni delavci visijo in žvižgajo.
In potem stojim pred semaforjem. Vroč popoldan in spet avto brez ACja.
Iz leve mi nato nekdo potrobi. Ne toliko iz leve, kot iz leve zelo zgoraj. Trobljenje niti ni toliko trobljenje, bolj tak eeeeeeeeee zvok (trobljenje iz avta je pibip zvok).
Gledam naprej.
In spet eeeeeeeeeee. In spet eeeeeeeee.
Nato se ozrem na levo zelo zgoraj in iz žerjava, in to hudičevo visokega žerjava, mi delavec pošlje poljub. Tak ta pravi delavski čmjok.
In ker se vsekakor ne zgodi vsak dan, to namreč, da ti trobijo in pošiljajo pojube iz hudičevo visokih žerjavov, mu poljub pošljem nazaj. Tja nekam visoko, visoko u kabino hudičevo visokega žerjava.
Se mi zdi odlično, da bom od zdaj naprej bejbam lahko rekla takole:
- In jor fejs, a ti je že kdo kdaj moril iz žerjava? No men je.
