Lenčula ma dve leti

Lenčula je danes stara dve leti in priznati moram, da ko sem pregledala statistiko na google analytics, me je skoraj zabrisalo na rit. Od lanskega leta se je namreč število obiskovalcev mojega bloga povečalo za 1000 (unique visitors), od katerih se jih 71% vrača nazaj ponovno brati moje neumnosti.

Pred enim letom je bil Silvijev blog glavni vhod do mojega bloga, leto kasneje pa večina obiskovalcev vstopa na moj blog direktno preko googla. Vseeno pa so vrata, ki vodijo iz Silvijevega domovanja do mojega, številka 2. Hvala Silvij.

Rada bi vam stresla osladnost tipa: - Mates, you're my inspiration, ampak bi se zlagala, ker resnici na ljubo, ob pisanju postov ne mislim na nikogar drugega, kot samo nase.

My blog my shit.

Ljudje so zanimivi. Po kakšnem smešnem skupnem dogodku me recimo vprašajo: - Ej a boš napisala to zgodbo na svoj blog?
In potem so tukaj še drugi, ki recimo pridejo do mene in se čutijo dolžne mi povedati, kako zelo jim moj blog ni všeč. Ena je nekoč v odgovor takšnim napisala takole: - Če ti kaj ni všeč, pač spizdi dol z mojega bloga. Drži. Blogosfera je danes tako pestra, da se za čisto vsak okus nekaj najde.
In potem so tukaj tretji, ki mi svetujejo, kaj naj spremenim, da bom bolj berljiva. Recimo več fotk ipd. Prejšnji nasvet je uporaben tudi za to skupino.

Vseeno je po dveh letih potrebno kaj tudi spremeniti. Razmišljam recimo, da bi Lenčulo preoblekla in včlanila v kakšno blogersko skupnost. Razmišljam tudi, da bi tu in tam napisala kakšen nasvet za življenje :), že dolgo recimo se lotevam posta o tem, da naj se ženske nehajo ves čas nalivati z litri vode, češ da se rehidrirajo. Ga še dodelujem.

Skratka to bo ob dveletnici vse in kljub temu, da je ta blog predvsem odsev moje nore zagledanosti vase in trdne prepričanosti, da je moje življenje zelo zanimivo, hvala vsem, ki me berete.