Blogerska kavarna

Blogiranje je internetno druženje ob kavi. Lahko tudi ob vinu, vodi, soku. Eirik Solheim pravi, da smo ljudje socialna bitja. To vem. Pravi tudi, da smo se ljudje včasih družili off-line, danes se družimo tudi on-line, potem smo se družili na forumih in na koncu preko blogov. Forumaši so z blogiranjem dobili identiteto. Nihče ne pravi,da je pred nastankom blogov niso imeli, toda danes se fočkajo po forumih s svojimi nicki, za katerimi stoji njihova zgodba, njihov statement, njihove blablajščine, njihove domače živali in vse s čimer se tako ali drugače identificirajo.

In potem je povedal še veliko stvari, jaz pa sem že odjadrala v mojo, na sveže izmišljeno, blogersko kavarno. V tej kavarni, blogerji sedijo za mizami in se družijo z blogerji iz svojih blogroll, svojih naj, svojih prijateljev, svojih omembe vrednih, skratka s tistimi, ki so pokupčkani na desni strani bloga, čisto v kotu. Nekatere mize so dolge in prezasedene, spet druge manjše, za njimi sedita dva, trije, morda štirje. Za nekaterimi mizami sedijo zvezde, za drugimi sive miške. Pri nekaterih mizah se derejo in pri drugih šepetajo. Potem so tukaj tudi ljudje, ki krožijo med mizami in jih moramo zato vsi gledati in poslušati. In ti, ki krožijo in govorijo na glas, vedo povedati tudi veliko o tem, katere pijače naj blogerji v kavarni pijejo in o čem in na kakšen način, naj se ob pitju pogovarjajo. Pravijo, da naj se zgledujemo po zvezdah, ki so seveda tudi njihovi frendi in njihovi naj, ki da nikoli ne bi bile zvezde, če ne bi pile takšnih in takšnih pijač in se pogovarjale o tem in tem.

Seveda sem razmišljala tudi o moji mizi. V blogerski kavarni je med manjšimi in k njej ne more prisesti vsak, kakor tudi jaz ne prisedam rada k vsaki, še posebej ne k velikim mizam. Za mojo mizo sedijo u glavnem ninje (Igor spet te citiram!), katerih glavna značilnost je, da niso preveč komplicirane in da se ne jemljejo resno. Naša življenja in naše zgodbe se nam zdijo super zanimive, zato se v glavnem pogovarjamo o njih in ob tem pijemo kave po naše. Tu in tam, pa ne prepogosto, si želimo zmikastiti tiste, ki govorijo prenaglas in hodijo med mizami in vedno vedo, kako se stvarem streže, ker nas motijo med pogovori. K mizam, za katerimi sedijo zvezde ne pogledujemo, kamoli da bi se z njimi slikali, jih poslušali in pili kavo po njihovo. Radi pa se spogledujemo z mizami, za katerimi sedijo druge ninje.

Torej za konec, dobrodošli pri majhni mizi v kotu blogerske kavarne!